THE COPPER BEECHES (Rdeče bukve)

„Človek, ki ljubi umetnost radi nje same,“ je dejal Sherlock Holmes in odložil oglasni del lista „The Daily Telegraph", „najde pogosto v njenih najmanj važnih in najneznatnejših po¬ javih največje veselje. Z veseljem opažam, AVatson, da si v toliko spoznal to resnico, da v onih svojih malih zbirkah naših slučajev, ki si jih bil tako prijazen zapisati in, reči moram, včasih tudi olepšati, nisi dajal tako zelo pred¬ nost mnogoštevilnim causes celebres in sen¬ zacionalnim sodnim razpravam, pri katerih sem bil udeležen, marveč tistim manjšim dogodkom, ki so morda sami po sebi malenkostni, ki so mi pa dali priliko razvijati one zmožnosti skle¬ panja in logične sinteze, ki tvorijo moje špe- cijelno polje." „In vendar," sem dejal ter se nasmejal, ,,se ne morem smatrati popolnoma prostega oči¬ tanja senzacijonalnosti, ki so ga dvignili proti mojim zbirkam." „Morda si se zmotil," je odvrnil, vzel s kle¬ ščami žarečo žrjavico iz kamina ter si prižgal dolgo pipo iz črešnjevega lesa, ki je ž njo na¬ domeščal lončeno pipo, kadar se je hotel raje izgovarjati nego razmišljati — „nemara si se 186 zmotil v tem, ko si skušal vliti v svoje črtice barve in življenje, mesto da bi se omejil le na to, da bi zabeležil ono strogo sklepanje iz vzroka na učinek, kar je v resnici edino zna¬ menito na celi stvari." „Zdi se mi, da sem se ti izkazal v tem oziru docela pravičnega," sem dejal nekoliko hladno, kajti ni mi ugajal egoizem, o katerem sem več¬ krat opazil, da je velik činitelj v čudnem zna¬ čaju mojega prijatelja. „Ne, to ni sebičnost ali domišljavost," je od¬ govoril bolj na moje misli nego na moje besede, kakor je bila njegova navada. „Ako zahtevam pravico za svojo umetnost, se zgodi radi tega, ker je nekaj neosebnega — neka stvar, ki pre¬ sega moje moči. Zločin je navaden. Logika je redka. Radi tega se raje pečajmo z logiko kot z zločinom. Ponižal si tisto, kar bi moralo biti cela vrsta razprav, v zbirko povesti." Bilo je mrzlo jutro v rani spomladi in sedela sva po zajutreku okolo veselega ognja na svo¬ jem starem stanovanju v Baker Streetu. Gosta megla se je valila med orisi temnobarvastih hiš in nasproti ležeča okna so bila videti skozi gosto rumeno meglo kakor temne lise brez vsake oblike. V sobi je gorel plin ter razsvit- ljeval beli prt in porcelanasto ter kovinsko na¬ mizno posodo, kajti miza še ni bila posprav¬ ljena. Sherlock Holmes je molčal celo jutro, se neprestano v*tapljal v oglasne dele cele vrste časnikov, dokler ni naposled prenehal s svojim v iskanjem ter se ne posebno dobre volje zopet prikazal, da bi mi delal pridige o mojih knji¬ ževnih pomanjkljivostih. „Istočasno pa,“' je rekel po kratkem odmoru, ko je mirno sedel na svojem stolu, puhal oblake dima v zrak in zrl v ogenj, „se ti senzaciona¬ lizma pač ne more očitati, kajti velik del tistih slučajev, za katere si se sam zanimal, se sploh ne peča z zločini v postavnem pomenu besede. Ona malenkostna zadeva, ki sem v nji skušal pomagati češkemu kralju, čudna izkušnja miss Mary Sutherlandove, problem, ki se je tikal človeka z zavito ustnico, in dogodek plemeni¬ tega samca, vse to so sami slučaji, ki niso v nobenem stiku s postavo. Ako pa bi se v res¬ nici izogibal senzacionalnostim, se bojim, da bi zašel v trivijalnosti.“ „Cilj je bil nemara pač takšen," sem odgovo¬ ril, „a metode so bile po moji sodbi nove in zanimive." „Pojdi, pojdi, moj dragi, kaj se briga ob¬ činstvo, širše neopazujoče občinstvo, ki bi moglo komaj spoznati tkalca po njegovih zobeh ali stavca po njegovem palcu, za finejše nijanse analize in dedukcije! Ako pa si trivijalen, ne morem pripisovati krivde tebi, kajti dnevi ve¬ likih slučajev so minuli. Človek, ali vsaj zlo¬ činec, je izgubil vso podjetnost in originalnost. Kar se tiče moje male prakse, se dozdeva, da Propada in da se je izpremenila v agencijo za f 188 » iskanje izgubljenih svinčnikov in podajanje na¬ svetov mladim gospicam iz ljudskih šol. Mi¬ slim, da sem naposled vseeno prišel do konca. Tole pismo, ki sem ga prejel danes zjutraj, znači mojo najnižjo točko, kakor vse kaže. Citaj ga!“ In zalučal mi je neko zmečkano pismo preko mize. Datovano je bilo z Montague Plača od prej¬ šnjega večera in se je glasilo: „Cenjeni mr. Holmes! Zelo rada bi vas vpra¬ šala za svet, ali naj sprejmem neko mesto, ki mi je bilo ponujeno kot guvernanta ali ne. Ogla¬ sim se pri vas jutri dopoludne ob polenajstih, ako vam ne bo neprilično. Z odličnim spošto¬ vanjem udana . „ Violet Hunterjeva. „Ali poznaš to mlado damo ?" sem ga vprašal. »Ne." ,,Sedaj je ravno polenajstih." „Da, in prepričan sem, da je pravkar ona zvonila." ,,Morda se pokaže, da je stvar bolj zanimiva kakor si misliš. Gotovo se še spominjaš, da se je afera z modnim korbunkljem razvila v kaj resno preiskavo, akoravno je bila izpočetka videti tako malenkostna. Morda je s tem slu¬ čajem ravno taka." ,,No, upajmo! Pa naših dvomov bo kmalu konec, kajti tukaj prihaja ona sama, ako se ne motim." 189 Pri teh besedah so se odprla vrata in v sobo je stopila neka mlada dama. Oblečena je bila preprosto, a lično, obraz ji je bil jasen, živahen, pa pegast kakor deževnikovo jajce, njeno ob¬ našanje pa je bilo samozavestno kakor vedenje ženske, ki se sama preživlja na s.vetu. „Prepričana sem, da mi oprostite, ker vas nadlegujem," je rekla, ko je moj tovariš vstal, da jo pozdravi. „Ali meni se je nekaj zelo čud¬ nega pripetilo, in ker nimam niti starišev niti sorodnikov, ki bi se mogla do njih obrniti za svet, sem si mislila, da boste morda vi tako pri¬ jazni ter mi povedali, kaj mi je storiti." „Prosim, sedite, miss Hunterjeva. Srečen bom, ako vam morem biti na uslugo." Spoznal sem, da je obnašanje in govorjenje te nove klijentinje naredilo ugoden vtis na Hol¬ mesa. Pogledal jo je po svoji pozorni navadi od nog do glave, nato pa se je usedel, povesil svoje očesne vejice in sklenil svoje prste, da’ posluša njeno zgodbo. „Pet let sem bila guvernanta," je rekla, „v družini polkovnika Spenca Munroa, pred dvema mesecema pa je bil polkovnik premeščen v mesto Halifax, v Novi Škotski; ker je vzel otroke seboj, sem ostala brez službe. Dajala sem v časnike oglase, odgovarjala na nje, pa brez uspeha. Konečno mi je začel pohajati denar, ki sem si ga prihranila, tako da sama nisem vedela, kaj mi je početi. 190 „Na Westendu se nahaja dobro znana posre¬ dovalnica služb za guvernante po imenu Westa- ways, in tam sem se nekako enkrat na teden oglasila, da izvem, da-li se je naključilo kako primerno mesto zame. Westaway je bilo ime ustanovnika te tvrdke, sedaj jo vodi pravzaprav miss Stoperjeva. Ta sedi v svoji majhni pisarni, gospice, ki iščejo službe, pa v predsobi; in ka¬ dar pogleda v svoje knjige, da vidi, ali ima kako primerno mesto zanje, jih pokliče po vrsti k sebi. „No, ko sem se poslednji teden oglasila pri njej, so me poklicali v malo pisarno; pri vstopu sem pa spoznala, da miss Stoperjeva ni bila sama. Nek zelo čvrst človek s prijazno se smejočim obrazom in veliko, težko brado, ki se mu je kar v gubah valila na prsi, je sedel poleg nje in skozi očala zelo resnobno ogledo¬ val gospice, ki so prihajale v sobo. Ko sem jaz vstopila, je kar poskočil in se hitro obrnil do miss Stoperjeve. „,Ta bo zadostovala', je rekel; .boljšega ne morem zahtevati od vas. Izvrstno! Izvrstno!‘ Bil je videti jako vzradoščen in si je veselo mel roki. Bil je videti tako prijeten človek, da ga je bilo naravnost veselje gledati. „,Vi torej iščete službe, miss, ali ne?‘ je vprašal. „,Da, gospod.' „,Kot guvernanta?' 191 „,Da, gospod/ „,In koliko plače zahtevate?' „,Na poslednjem mestu pri polkovniku Spencu Munrou sem imela štiri funte na mesec/ „,0, joj, o, joj! Beraška plača — čisto be¬ raško plačilo!' je zavpil in razprostrl svoji roki kakor razi j učen človek. ,Kako more človek po¬ nuditi tako borno vsoto ženski take zunanjosti in s tolikim znanjem?' „,Moje znanje je morda manjše kot si mis¬ lite, gospod/ sem rekla. ,Malo francoščine, malo nemščine, godba, risanje-‘ „,0, le tiho o tem!' je vzkliknil. ,Po tem niti ne vprašam. Poglavitna stvar pa je, ali imate zunanjost pa obnašanje kake ladv. To je na- kratko povedano vse. Ako tega nimate, potem niste primerni za vzgojo otroka, ki utegne ne¬ koč igrati precejšnjo vlogo v zgodovini naše dežele. Ce pa imate te lastnosti, potem ne morem umeti, kako je mogel kak gentleman zahtevati od vas, da se tolikanj ponižate, da sprejmete plačo, koje vsota je manjša od treli številk? Pri meni dobite za začetek sto funtov plače na leto/ „Lahko si mislite, mr. Holmes, da se mi je zdela ta ponudba v moji zapuščenosti preveč dobra, da bi bila resnična. Oni gospod pa je najbrže spoznal, da se mi je zdela cela stvar neverjetna, je vzel iz žepa listnico, iz nje pa bankovec. 192 „,Imam tudi navado/ je nadaljeval in se prav prijazno smejal, ,da dam mladim gospicam po¬ lovico njihove plače naprej, tako da poravnajo vse stroške glede pota in garderobe/ • „Zdelo se mi je, da še nikoli nisem videla tako krasnega in tako skrbnega človeka. Ker sem bila pri raznih trgovcih že nekaj dolžna, mi je ta predujem prav dobro došel; vseeno pa je bilo na celi stvari nekaj nenaravnega, tako, da sem želela kaj več izvedeti, predno bi vzpre- jela ponujeno mesto. „,Ali vas smem vprašati, kje živite, gospod?' sem vprašala. „,Hampshire. Krasen kraj na deželi. The Copper Beeches, pet milj od Winchestra. Nad vse prijazna pokrajina, moja draga, mlada go- spica, in nad vse prijetna sta-ra hiša/ „,In moje dolžnosti, gospod? Zelo bi me ve¬ selilo, .ako bi jih poznala/ „,En sam otrok -— samo enega malega raz- posajenca šestih let boste imeli. Oj, ako bi ga videli, kako zna pobijati ščurke s copato! Čof! Čof! Čof! Treh ni več kot bi trenil!' Naslonil se je zopet nazaj v svoj stol in se zopet na¬ smejal. „Osupnila sem sicer glede načina otrokove zabave, a z ozirom na očetovo smejanje sem mislila, da se morda le šali. „,Edina moja dolžnost/ sem vprašala, ,je torej, da skrbim za enega samega otroka, ali ne?' 193 „,Ne, ne, ne edina, ne edina, draga moja mlada gospica , 1 je vzkliknil. ,Vaša dolžnost bi tudi bila, kar vam že sam razum pove, da ste poslušni vsakemu malemu povelju, ki vam ga morda da moja žena; kakopak samo taka po¬ velja, ki jim je taka dama lahko poslušna. V tem ne vidite nobene težkoče, kali ? 1 „,Srečna bom, da se vam izkažem koristno . 1 „,Tako je prav. N. pr. glede obleke! Pusti ljudje smo, veste, pusti ljudje, ali dobrega srca. Ako bi od vas zahtevali, da bi n. pr. nosili obleko, ki vam bi jo dali, potem bi gotovo ne imeli ničesar proti tej naši majhni muhavosti. E ? 1 „,Ne/ sem dejala precej začudena vzpričo njegovih besedi. „,Ali n. pr., da bi sedeli tu ali tam, to bi ne bilo nič žaljivega za vas, kajne da ? 1 „,Oj,ne!‘ ,Ali da bi si na kratko ostrigli lase, predno pridete k nam ? 1 „Svojim lastnim ušesom nisem mogla ver¬ jeti. Kakor morda vidite, mr. Holmes, so moji lasje precej bujni in neke posebne vrste ko¬ stanjaste barve. Lahko se jih smatra umet¬ niškim. Niti v sanjah mi ni prišlo na misel, da bi jih kar tako meni nič tebi nič žrtvovala. ,,,Bojim se, da je to popolnoma nemogoče, sem rekla. Pozorno me je pogledal s svojimi drobnimi očmi in opazila sem, da se mu je Pri mojih besedah obraz namrdnil. Sherlock, II. 13 194 „,Jaz se pa bojim, da je to bistveno po¬ trebno/ je rekel. ,To je neka majhna trma moje žene, in trmam žensk se mora ustreči, saj veste, madam. Torej vas ni volja, da bi si dali ostriči svoje lase?' „,Ne, gospod, v resnici ne morem/ sem od¬ govorila trdno. „,Oj, pa dobro; potem je stvar v redu. Prav žal mi je, kajti v drugih ozirih bi bili v resnici prav izvrstni. V takih okolščinah je najbolje, miss Stoperjeva, ako si ogledam še nekaj vaših mladih gospic/ „Voditeljica je imela ves čas opravila s svo¬ jimi papirji in ni izpregovorila niti besedice proti nikomur; sedaj me je pa tako nejevoljno pogledala, da sem si morala misliti, da je z mojo zavrnitvijo izgubila prav lepo provizijo. „,Ali želite, da obdržim vaše ime še nadalje v knjigah?' je vprašala. „,Ako vam drago, miss Stoperjeva/ „,Veste, zdi se mi, da je to precej nepo¬ trebno, ker na tak način zavračate tako sijajno ponudbo/ je rekla osorno. ,Mislim, da sploh ne morete pričakovati od nas, da se vam potru¬ dimo najti še kako drugo tako ugodno mesto. Z Bogom, miss Hunterjeva/ Pozvonila je in služabnica me je odpeljala iz sobe. ,, Veste, mr. Holmes, ko sem prišla zopet domov in našla na polici nekaj malega za usta, na mizi pa dva, tri račune, sem se začela po¬ vpraševati, ali nisem v resnici nespametno rav¬ nala. Akoravno so ti ljudje imeli svoje muhe 195 in pričakovali pokorščine v kaj izvanrednih stvareh, so bili pa vsaj pripravljeni plačati za svojo ekscentričnost. Prav malo guvernant je na Angleškem, ki imajo sto funtov na leto. Vrhu tega kaj pa so mi lasje koristili? Mnogi ljudje so lepši videti, ako jih nosijo kratke, in nemara bo z menoj enako. Naslednji dan sem že skoraj mislila, da sem v resnici naredila po¬ grešek, dan pozneje pa sem bila docela prepri¬ čana o tem. Premagala sem skoraj že svoj ponos, da bi se vrnila v posredovalnico ter vprašala, ali je dotično mesto morda še prazno, ko sem pre¬ jela od onega gospoda samega tole pismo. Pri¬ nesla sem ga seboj, da vam ga preberem. Glasi se pa: „,The Copper Beeches, pri Winchestru.‘ Cenjena miss Hunterjeva! — Miss Sto- perjeva je bila tako prijazna, da mi je dala vaš naslov, in jaz vas od tukaj še enkrat vpra¬ šam, ako obstajate pri svojem sklepu. Moja žena bi zelo rada imela, da bi vi prišli semkaj; vsled mojega popisa vaše osebe se silno zanima za vas. Pripravljeni smo vam dati trideset funtov za četrt leta ali 120 funtov na leto, da vas odškodujemo za vse majhne neprilič- nosti, ki vam bi jih utegnile povzročiti naše muhe. Te zahteve navsezadnje niso tako velike. Moja žena ljubi neko posebno nijanso Gektrično-modre barve in bi rada videla, če bi vi vsako jutro nosili doma tako obleko. Stroškov si vam ni treba delati, ker že imamo tako obleko tukaj; last je moje ljube hčerke > 3 * 196 Aliče — ki biva sedaj v Filadelfiji — in po mojih mislih bi vam prav dobro pristojala. Kar se tiče posedanja tu ali tam ali označene za¬ bave, ni treba da bi si radi tega belili glavo. Kar se tiče vaših las, je brez dvoma velika škoda zanje, ker sem tekom kratkega jutra¬ njega razgovora nehote opazil njihovo krasoto; a bojim se, da moram trdovratno obstojati na tej zahtevi; nadejam se samo, da vas povišana plača odškoduje za to izgubo. Vaše dolžnosti so zelo lahke, kolikor se tičejo otroka. Po¬ skusite toraj priti; pridem po vas z vozom v Winchester. Sporočite mi vlak. Spoštovanjem udani Jephro Rucastle.“ „Tako se glasi pismo, ki sem ga prejela, mr. Holmes, in odločila sem se, da ponudbo vzprejmem. Predno pa storim konečni korak, se mi je vseeno zdelo umestno predložiti celo zadevo vam v uvaževanje.“ ,,Slišite, miss Hunterjeva, ako ste se odločili za to, je stvar rešena," je odgovoril Holmes in se nasmejal. „Ali bi mi pa vi ne odsvetovali tega koraka?' 1 ,,Odkrito priznam, da ne bi rad videl, da bi se moja sestra zavzemala za tako službo." „Kaj vendar vse to pomeni, mr. Holmes:' „Ker nimam nobenih podatkov, vam tega ne morem povedati. Ali ste si morda sami ustva¬ rili kako sodbo ?“ 197 „Meni se zdi, da je samo ena rešitev mogoča. Mr. Rucastle je bil videti zelo prijazen in dobro¬ dušen človek. Ali morda ni mogoče, da mu je žena blazna, da želi celo stvar potlačiti iz strahu, da je ne bi odpeljali v blaznico, in da ji vsled tega izpolni vse, kar si izmisli, samo da prepreči izbruh blaznosti?" „Tako tolmačenje je prav mogoče — da, celo najbolj verjetno, kakor stvari stoje. V nobenem slučaju pa se mi ta hiša ne zdi primerna za mlado gospico." »Ali denar, mr. Holmes, denar!“ „No, da, plača je v resnici dobra — predobra. A to je ravno, kar me vznemirja. Čemu bi vam dajali 120 funtov na leto, ko dobe lahko dobro guvernanto za štirideset funtov? Za tem mora tičati kak poseben vzrok." „Mislila sem si, da bi bilo v slučaju, ako bi potrebovala vašo pomoč, dobro, ako bi vam razmere že preje popisala, da bi jih tako že na¬ prej poznali. Mnogo bolj pogumna bi bila, če bi vedela, da stojite vi za menoj." »Oh, to čustvo smete čisto lahko vzeti seboj. Zagotavljam vas, dai obeta vaš mali problem biti eden najzanimivejših, kar sem jih doživel že nekaj mesecev sem. Nekatere okoliščine so nekam docela nove. Ako bi bili morda v dvomu a h nevarnosti-“ »Nevarnosti? Kakšno nevarnost pa slutite?" Holmes je resno zmajal z glavo. „Ako bi jo niogli natančneje označiti, potem bi ne bila več nevarnost," je rekel. „Pridem vam na pomoč 198 ob vsakem času, podnevi ali ponoči, samo da mi brzojavite." „To mi zadostuje." Živahno je vstala s stola in ves strah ji je izginil z obraza. „Sedaj poj¬ dem popolnoma mirna; dol v Hampshire. Takoj odpišem mr. Rucastlu, da pridem; zvečer si dam odstriči svoje uboge lase, jutri pa se od¬ peljem v Winchester.“ Zahvalila se je na kratko, voščila lahko noč in odhitela svojo pot. „Zdi se mi," sem rekel, ko sva cula njene hitre, odločne korake odhajati po stopnicah na¬ vzdol, ,,da je to mlada ženska, ki zna prav dobro skrbeti zase." , „In to ji bo tudi treba," je rekel Holmes resno. „Močno se motim, ako ne čujeva o njej, predno preteče mnogo dni." In v resnici ni trajalo dolgo, ko so se pre¬ roške besede mojega prijatelja uresničile. Pre¬ teklo je štirinajst dni; pogosto sem med tem mislil na njo in se čudil, na kako čudna pota je usoda privedla to samo žensko. Nenavadno visoko plačilo, čudni pogoji, lahke dolžnosti, vse to je kazalo na nekaj nenavadnega, dasi nn ni bilo mogoče dognati, ali so bile to samo muhe ali pa zloben naklep, ali je bil ta človek člo¬ vekoljub ali lopov. Kar se tiče Holmesa, sem opazil, da je večkrat cele pol ure ves zamišljen sedel na stolu, ko pa sem omenil to zadevo, je zamahnil z roko in ni hotel o tem govoriti. ,,Podatke ! Podatke ! Podatke !“ je nepotrpež¬ ljivo vzkliknil. „Brez ilovice ne morem delati 199 opeke!" In vendar je pogostokrat vzdihnil ter zamrmral, da ne bi nikoli dovolil, da bi mu sestra vzprejela tako službo. Brzojavka, ki sva jo kmalu za tem prejela, je prišla pozno v neki noči, ravno ko sem se hotel podati k počitku, ko se je Holmes pri¬ pravil za eno onih celonočnih preiskav, ki se jim je pogostoma udajal, ko sem ga zvečer pustil pri retortah in cevkah ter ga našel ravno tamkaj, ko sem prišel naslednje jutro k za- jutreku. Odprl je rumeni zavitek, prečital brzo¬ javko ter jo podal meni. ,,Poglej v Bradshaw, kdaj odhajajo vlaki," je rekel ter se povrnil k svojim kemičnim študijam. Poročilo je bilo kratko in nujno. ,,Prosim vas, bodite jutri opoludne v hotelu pri ,Črnem labudu' v Winchestru,“ se je gla¬ sila brzojavka. „Prosim, pridite gotovo. Pri koncu sem s svojim razumom. Hunterjeva." „Ali pojdeš z menoj?" je vprašal Holmes ter se ozrl kvišku. „Rad bi šel." ,,Torej poglej v vozni red." „Eden vlak odhaja ob poludesetih/ sem re¬ kel ter pogledal v svoj Bradshaw. „V Win- chester pride ob n uri 30 min." „Ta je pravi. Potemtakem bi bilo najbolje, ako odložim svojo analizo acetonov, ker bova morala biti jutri najbrže popolnoma sveža. 200 Naslednji dan ob enajsti uri sva bila na poti proti stari angleški prestolnici. Holmes je bil celo pot zakopan v jutranjih časnikih, ko smo pa prekoračili hampshirsko mejo, jih je odložil in začel občudovati pokrajino. Bil je krasen pomladanski dan in nebo sinjemodro; samo tupatam je bilo opaziti majhne pernate bele oblačke, ki so plavali od zapada proti vzhodu. Solnce je zelo svitlo sijalo, v ozračju pa je bilo nekaj poživljajočega, kar je krepčalo človeško eneržijo. Po celi pokrajini'tja do valujočih gri¬ čev okoli Aldershota so gledale male rdeče in sive strehe kmetijskih hiš izmed svitlega ze¬ lenja novega listja. „Ali ni to sveže in krasno?" sem vzkliknil z vsem navdušenjem človeka, ki je pravkar prišel iz megle v Baker Streetu. Holmes pa je resno zmajal z glavo. ,,Znano ti je, Watson,“ je rekel, ,,da je eno izmed prekletstev takega duha, kakor je moj, da moram vsako stvar motriti s svojega poseb¬ nega stališča. Ti ogleduješ te raztresene kme¬ tije naokrog in si navdušen vzpričo njihove lepote. Tudi jaz si jih ogledujem, a edina misel, ki me navdaja, je čustvo, kako osam¬ ljene da so in kako nekaznovano se morejo todi vršiti zločini." ,,Moj Bog!" sem vzkliknil. ,,Ivdo bi pri po¬ gledu na ta prijazna stara sela mislil na zlo¬ čine ?“ „Mene vedno navdajajo z neko grozo. Moje prepričanje je, Watson, in to prepričanje te- 201 melji na mojih izkušnjah, da po najzakotnejših in najbolj zloglasnih londonskih ulicah ni najti strašnejših zločinov, kot v smejoči se, krasni pokrajini na deželi.“ »Navdajaš me s strahom!“ »Vendar je vzrok čisto jasen. Pritisk jav¬ nega mnenja more v mestu storiti, kar postava ne more doseči. Nobena zagata ni tako zlobna, da ne bi vpitje trpinčenega otroka ali glasovi pijančevih udarcev vzbudile pri sosedih sočutja ali nevolje, in cel ustroj policije je vedno tako blizu, da ga more samo ena beseda pritožbe pognati v tek, in od zločina do zatožne klopi je potem samo en korak. Sedaj pa poglej te samotne hiše, ki se nahajajo sredi svojega polja in ki biva v njih večjidel revno nevedno ljud¬ stvo, ki ve le malo o postavah. Pomisli, kako lahko se vrše tukaj dejanja peklenske okrut¬ nosti, pomisli na skrite grehote, ki se morejo vršiti na takih krajih, ne da bi kdo zanje vedel. Ako bi bila šla ta mlada gospica, ki nas prosi pomoči, v Winchester, bi me ne bilo strah za¬ njo. Ker pa biva pet milj daleč zunaj na dežel;, v tem ravno obstoji nevarnost. Vseeno je pa jasno, da ji osebno ne preti nobena nevarnost »Ne. Ako ji je mogoče priti v Winchester na sestanek z nami, potem gre lahko od hiše. »Tako je. Svobodno se lahko giblje. »A kaj more vendar biti ? Ali ne moreš na¬ vesti nobene razlage?" »Ustvaril sem si sedem različnih razlag, ki bi vsaka obsegala vsa dejstva, kolikor so nama 202 znana. Katera pa je prava, to se more dognati šele na podlagi novih podatkov, ki jih brez dvoma dobimo v Winchestru. No, tamle je stolp od katedrale; kmalu izvemo vse, kar nam inla miss Hunterjeva povedati." ,,Crni labud" je dobroznana gostilna v High Streetu, nedaleč od postaje, in tam je najti mlada gospica že čakala. Najela je družabno sobo in na mizi nas je že čakal drugi zajutrek. „Neznansko me veseli, da ste prišli," je rekla resnobno. ,,Tako prijazno je od vas; ali v res¬ nici ne vem, kaj mi je storiti. Vaš svet mi bo naravnost neprecenljiv." „Prosim, povejte nama, kaj se vam je pri¬ petilo." „Prav rada, in tudi hiteti moram, kajti ob¬ ljubila sem mr. Rucastlu, da se vrnem do treh. Dovolil mi je priti danes dopoludne v mesto, akoravno seveda niti najmanj ne sluti, v kak namen. „Pred vsem smem reči, da mr. in mrs. Ru- castlova vobče ne ravnata slabo z menoj. To vam moram priznati. Vendar jih ne morem razumeti in radi tega ne morem najti miru radi njih." „Kaj ne morete razumeti?" „Vzrokov njihovega obnašanja. Sicer vam pa povem vse prav tako, kakor se je zgodilo. Ko sem prišla semkaj, me je čakal mr. Rucastle z vozom ter me peljal v The Copper Beeches. To poslopje ima kaj lepo lego, kakor je pri¬ povedoval, samoposebi pa ni lepo, kajti hiša 203 je velika, štirioglata in belo pobeljena, a od vlage in slabega vremena vsa umazana. Na¬ okrog se razprostira zemljišče, in sicer na treh straneh gozdič, na četrti pa polje,ki se polagoma znižuje proti southamptonski veliki cesti, ki dela kakih sto korakov od prednjih vrat ovinek. Zemljišče spredaj spada k hiši, gozd naokoli pa tvori del lord Suthernovega lovišča. Sku¬ pina bakrenordečih bukev tik pred vežnimi vrati je dala hiši ime. „Moj novi gospodar, ki je bil prijazen kakor vedno, me je pripeljal semkaj in me je še isti večer predstavil ženi in otroku. Tista domneva, ki se nam je zdela verjetna t am v Baker Streetu, mr. Holmes, ne drži. Mrs. Rucastlova ni blazna. Tiha, bledolična ženska je, mnogo mlajša od moža, ne več nego’ trideset let stara, bi rekla, med tem ko jih ima on težko da manj nego petinštirideset. Iz njunega razgovora sem spoznala, da sta se poročila pred kakimi sed¬ mimi leti, da je bil on vdovec, in da je bila edin njegov otrok od prve žene hčerka, ki je bila odpotovala v Filadelfijo'. Mr. Rucastle mi je med štirimi očmi povedal, da je šla od doma radi tega, ker ni mogla videti svoje mačehe. Ker hči gotovo ni imela manj nego dvajset let, si prav lahko mislim, da je moral biti njen po¬ ložaj pri mladi ženi svojega očeta kaj nepri¬ jeten. Mrs. Rucastlova pa se mi je zdela tudi po duhu prav tako brez barve kakor po obrazu. Name ni naredila niti prijetnega niti nepri- 204 jetnega vtisa. Bila je, kakor da bi je ne bilo. Lahko je bilo videti, da je bila močno udana svojemu možu in otroku. Svitlosive oči so se ji neprestano premikale od enega do drugega, opazile vsako malo željo ter jo prehitele, ako je bilo le mogoče. Tudi on je bil po svoji dobro¬ dušni, glasni navadi prijazen do nje; sploh je bilo videti, da sta srečna in zadovoljna. In vendar je to žensko trla neka skrivna žalost. Pogostoma se je globoko zamislila in obraz ji je postal silno žalosten. Več kot enkrat sem jo iznenadila, ko je jokala. Včasih sem si mislila, da ji je značaj njenega otroka težil dušo, kajti še 'nikoli nisem videla tako razposajenega in tako hudobnega otroka. Za svoja leta je bil maj¬ hen in glava mu je bila povsem neprimerno velika. Celo svoje življenje, se zdi, da ni delal drugega kakor kaj divjega, razposajenega, ali pa se je kujal v kotu. Edina zabava mu je bila, da je mučil vsako bitje, ki je bilo šibkejše od njega; ima naravnost znamenito nadarjenost pri načrtih za lovenje miši, majhnih ptičev in žuželk. Toda bolje je, da ne govorim o tem človeku, mr. Holmes, posebno ker ni v nobeni posebni zvezi z mojo povestjo/' ..Mene veseli vsaka malenkost," je opomnil prijatelj, „naj se vam zdi važna ali ne." „Poskusiti hočem, da ne izpustim ničesar važnega. Kar sem takoj izpočetka opazila ne¬ prijetnega pri hiši, to je bila zunanjost in ob¬ našanje služabništva. Samo dva sta pri hiši, en moški pa njegova žena. Toller — tako mu 205 je namreč ime — je surov, neotesan človek z osivelimi lasmi in stransko brado, in diši ne¬ prestano po pijači. Kar sem sedaj tukaj, je bil že dvakrat popolnoma pijan in vendar se mi je zdelo, da mrs. Rucastlova tega niti opazila ni. Njegova žena je zelo velika in močna ženska, neprijetnega obraza, prav tako molčeča kakor mrs. Rucastlova, ali mnogo manj prijazna. Kaj neprijetna dvojica je to, vendar sem na srečo ves čas prebila v svoji sobi in sobi za otroke, ki sta druga poleg druge na enem koncu po¬ slopja. „Dva dni po mojem prihodu v The Copper Beeches je bilo moje življenje kaj mirno; tretji dan pa je mrs. Rucastlova takoj po zajutreku prišla dol in zašepetala svojemu možu nekaj na ušesa. „,Oh, da/ je rekel ter se obrnil k meni, ,kaj hvaležni smo vam, miss Hunterjeva, ker ste se uklonili našim muham ter ste si dali ostriči lase. Zagotavljam vas, da vaša zunanjost pri tem ni niti najmanj na škodi. Sedaj po hočemo videti, kako vam bo pristojala električno-modna ob¬ leka. Najdete jo na postelji v svoji sobi, in ako hi bili tako prijazni, da bi si jo oblekli, vatu bova obadva neizmerno hvaležna. ,,Obleka, ki me je čakala v sobi, je bila neke posebne modre barve. Bila je iz finega blaga, vendar je bilo jasno videti, da je bila že no¬ šena. Ako bi bila umerjena zame. bi mi ne mogla bolje pristajati. Mr. in mrs. Rucastlova sta izražala neizrečeno veselje, ko sta me videla, 206 vendar se mi je vse to dozdevalo precej pre¬ tirano. Čakala sta me v družabni sobi; to je zelo velika soba, ki se razprostira preko celega hišnega ospredja in ima tri okna, ki segajo prav do tal. Blizu osrednjega okna so postavili stol tako, da je bil s svojim ozadjem obrnjen proti njemu. Veleli so mi sesti na ta stol, nato pa je začel mr. Rucastle hoditi po drugi strani sobe gorindol ter pripovedovati celo vrsto tako smešnih zgodb, kakor jih še nikoli nisem sli¬ šala. Ne morete si misliti, kako komičen je bil in smejala sem se, da sem bila vsa trudna. Mrs. Rucastlova pa, ki očividno nima nobenega zmisla za humor, se ni niti nasmehnila; sedela je na svojem stolu, držala roke v naročju, obraz pa ji je bil žalosten in skrben. Nekako čez eno uro je mr. Rucastle naenkrat izjavil, da je čas pričeti z dnevnimi dolžnostmi, da se sedaj zopet lahko preoblečem ter se podam k Edvardu v otročjo sobo. „Čez dva dni se je vršila čisto podobna pred¬ stava pod popolnoma sličnimi okoliščinami. Zopet sem se preoblekla, zopet sedela pri oknu in zopet sem se presrčno smejala smešnim zgodbam, ki jih je imel moj gospodar neiz¬ črpno zalogo in ki jih je znal neposnemno pri¬ povedovati. Nato mi je dal rumenovezan roman v roke, premaknil moj stol malo v stran, tako, da ne bi senca padala na knjigo ter me prosil, da bi mu glasno čitala iz knjige. Začela sem kar sredi poglavja in brala kakih deset minut; po- 207 tem pa mi je zopet kar iznenada sredi stavka velel prenehati in se zopet preobleči. „Lahko si mislite, mr. Holmes, kako rado¬ vedna sem postala, kaj neki utegne ta izredna predstava pomeniti. Opazila sem, da so vedno skrbno gledali na to, da sem imela obraz obr¬ njen od okna, tako da se me je lotevalo veliko hrepenenje videti, kaj se godi za mojim hrbtom. Izpočetka se mi je kaj takega zdelo nemogoče, kmalu pa sem si izmislila zvijačo. Moje ročno zrcalo se je razbilo in prišla mi je v glavo srečna misel, da sem skrila kos tega zrcala v robec. Pri prvi priložnosti sem med smehom položila robec na oči in po kratkem obračanju mi je bilo mogoče videti vse, kar se je godilo za menoj. Priznati moram, da sem bila razočarana. Ničesar ni bilo tam. „Vsaj tak je bil prvi vtisek, ki sem ga za- dobila. Pri drugem pogledu sem pa opazila, da je na southamptonski cesti stal nek človek, majhen, bradat človek v sivi obleki, ki je oči- vidno gledal v smeri proti meni. Cesta je važna velika cesta, na kateri so navadno vedno ljudje. Ta človek pa je slonel ob ograji, ki je mejila naša polja, in resno gledal. Povesila sem robec ter pogledala mrs. Rucastlovo in opazila sem. da me je jako pozorno gledala. Rekla ni sicer ničesar, vendar sem prepričana, da je uganila, da sem imela zrcalo v roki, in da sem videla, kaj se je godilo za menoj. Nato je naenkrat vstala. A 208 „,Jephro,‘ je rekla, ,tam na cesti stoji ne¬ sramen človek, ki zija proti miss Hunterjevi/ „,Ali ni morda kak prijatelj od vas, miss H mi¬ ter jeva?' je vprašal. ’„,Ne, v teh krajih ne poznam žive duše. - ' „,Moj Bog! Kako nesramno! Bodite tako pri¬ jazni, pa se obrnite ter mu zamahnite, da naj se odstrani/ „Storila sem, kakor mi je naročil, v istem trenutku pa je mrs. Rucastlova potegnila zastor dol. To se je zgodilo pred enim tednom in od tistega časa nisem več sedela pri oknu, nisem več nosila one modre obleke in tudi nisem več videla tistega človeka na cesti.“ „Prosim, nadaljujte," je rekel Holmes. „Vaša povest obeta biti kaj zanimiva." „Bojim se, da se vam bo dozdevala brez vsa¬ kega reda in morda se naposled pokaže, da ni nobene zveze med raznimi dogodki, o katerih govorim. Takoj prvi dan, ko sem prišla v Cop- per Beeches, me je mr. Rucastle peljal do majhne hišice, ki stoji blizu vrat od kuhinje. Ko sva prišla bližje, sem začula glasno rož¬ ljanje verige in glas neke velike živali, ki se je premikala v njej. Poglejte no semkaj!' je rekel mr. Rucastle ter mi pokazal razpoko med dvema deskama. ,Ali ni lep ?‘ „Pogledala sem in videla dvoje svitlih očes in neko nejasno postavo, ki je ležala v temi- „,Le brez strahu/ je rekel gospodar ter se mi smejal, ker sem se tako močno zganila. ,Moj 209 pes Karlo je. Pravim, da je moj, pravzaprav pa je moj hlapec stari Toller edini človek, ki more ž njim kaj opraviti. Enkrat na dan ga krmimo in še takrat ne preveč, tako da je vedno hud. Toller ga vsako noč izpusti in Bog po¬ magaj grešniku, ki položi svojo roko nanj. Za Božjo voljo nikarte pod nobenim pogojeni pre¬ stopiti praga po noči, kajti lahko vam rečeni, da bi bilo vaše življenje v nevarnosti.' „Svarilo ni bilo prazno, kajti dve noči po¬ zneje sem okoli dveh zjutraj slučajno pogledala skozi okno svoje spalnice. Bila je krasna me¬ sečna noč in trata pred hišo se je svetila kakor srebro in je bila skoraj tako svitla kot pri be¬ lem dnevu. Zavzeta sem zrla mirobno krasoto, ko sem naenkrat opazila, da se v senci rdečih bukev nekaj premika. Ko je stvar prišla na svetlo, sem videla, kaj je bilo. Bil je orjaški pes, velik kakor tele, rujavkastorumene barve, z velikim visečim črnim gobcem in ogromnimi naprej štrlečimi kostmi. Počasi je šel preko trate ter izginil na drugi strani v senci. 1 a strašni, tihi stražnik me je bolj prestrašil kot ki ugledala tata ali roparja. „Sedaj vam pa moram omeniti še en čuden dogodek. Kakor vam je znano, sem si dala še v Londonu ostriči lase, odrezano kito pa sem položila na dno svojega kovčka. Ko je neki večer otrok šel že spat, sem se jela zabavati s tem, da sem pregledovala pohištvo po svoji sobi in urejevala svoje malenkosti. V sobi se je nahajala stara omara s predali; gorenja dva Predala sta bila odprta in prazna, spodnji pa Sherlock, II. 14 210 zaklenjen. Prva dva sem napolnila s perilom in ker sem imela še mnogo stvari izložiti, sem bila naravno zelo nejevoljna, ker se nisem mogla poslužiti tudi tretjega predala. Prišlo mi je na misel, da je morda samo pomotoma zaklenjen, zbok tega sem vzela ključe in ga skušala odpreti. In res je že prvi ključ pomagal in odprla sem ga. Samo ena stvar je bila v njem, in prepričana sem, da nikoli ne uganete, kaj da je bilo. Bila je kita mojih las. „Vzela sem jo v roke in jo ogledovala. Bila je prav tiste barve in enako debela. Ali nehote se mi je usiljevala misel, da to ni mogoče. Kako bi mogla priti moja kita tja v zaklenjeni predal? S tresočimi rokami sem odprla svoj kovček, vzela vse stvari iz njega, na dnu pa sem dobila svoje lase. Položila sem kiti druga poleg druge, in zagotavljam vas, da ste si bili popolnoma podobni. Ali ni to nekaj nena¬ vadnega? Daši sem ugibala to in ono, na noben način nisem mogla uganiti, kaj neki to po¬ meni. Položila sem čudne lase nazaj v predal, Rucastlovim pa seve nisem ničesar omenila o tem, ker sem čutila, da nisem prav storila, ker sem odprla predal, ki je bil zaklenjen. „2e po naravi sem pozorna in pazljiva, kakor ste nemara že opazili, mr. Holmes, in kmalu sem imela načrt cele hiše v svoji glavi. Bilo pa je eno krilo hiše, v katerem je vse kazalo, da nikdo ne stanuje. Nasproti vratom Toller- jevega stanovanja so bila druga vrata, ki so bila vedno zaklenjena. Ko sem nekega dne prišla ravno po stopnicah dol, sem srečala 211 nir. Rucastla, ki je prišel skozi ta vrata; ključe je držal v roki, obraz pa mu je bil tak, da je bil ves drugačen od onega prijaznega obraza, ki sem ga navadno videla. Lica so mu bila rdeča, čelo nagubančeno od jeze in na sencih mu je bilo poznati žile. Zaklenil je vrata ter odhitel mimo mene, ne da bi izpregovoril be¬ sedice. ,, I o je vzbudilo mojo radovednost; in ko sem se podala s svojim gojencem na izprehod, sem šla okoli hiše proti strani, od kjer sem mogla videti okna tega dela hiše. Bila so štiri v eni vrsti, tri so bila kaj pomazana, četrto pa je bilo zaprto z oknicami. Vse je kazalo, kakor da bi bilo vse prazno. Ko pa sem hodila gor- padol ter se tupatam ozirala proti njim, se mi je približal mr. Rucastle vesel in prijazen kakor vedno. „,Oj V je rekel, ,ne smete misliti, da sem surov, če sem brez vsake besede šel mimo vas, moja draga mlada gospica. Preveč sem moral misliti na kupčijske pošle/ ,,Odgovorila sem mu, da nisem užaljena. >Ali veste kaj/ sem rekla, ,kakor je videti imate tukaj celo vrsto praznih sob, in eno okno je celo z oknicami zaprto/ „Ves osupel me je debelo pogledal in se vzpričo mojih besedi malo zganil, kakor se mi je zdelo. »>,Pečam se namreč s fotografijo, je rekel. ■ In tam gori imam svojo temno izbo. Ali, moj Pog! Kako pozorno mlado gospico imamo! Kdo bi si kaj takega mislil! Kdo bi si-kdaj kaj 14 * 212 takega mislil!' Govoril je sicer šaljivo, a v njegovih očeh ni bilo niti najmanjše šaljivosti. Opazila sem v njih sumnjo in nevoljo, šale pa ne. „In veste, mr. Holmes, od onega trenutka, ko sem doznala, da je v tistih sobah nekaj, kar mi ni bilo dano poznati, sem kar gorela, da bi odkrila skrivnost. A to ni bila sama radoved¬ nost, akoravno sem seveda tudi nekoliko rado¬ vedna. Bilo je neko čustvo dolžnosti — neko nejasno čustvo, da bi izvršila dobro delo, ako bi prodrla do tega prostora. Ljudje govore o ženskem instinktu; morda je bil nek tak in¬ stinkt, ki me je navdajal z onim čustvom. Na vsak način pa me je v resnici navdajalo tako čustvo in pozorno sem pazila, da se mi po¬ nudi prilika prestopiti prepovedana vrata. ,,In prav včeraj se mi je ponudila. Povem naj še, da imata poleg mr. Rucastla tudi Toller in njegova žena nekaj opraviti v teh zapuščenih sobah; enkrat sem tega zadnjega celo videla, ko je nesel veliko črno platneno vrečo skozi ta vrata. Zadnje čase je močno pil in snoči je bil silno pijan; ravno ko sem prišla gor v hišo, sem uzrla ključ v onih vratih. Niti najmanj nisem dvomila, da ga je bil pozabil. Mr. in mrs. Rucastlova sta bila obadva spodaj in tudi otrok je bil pri njih; priložnost je bila tedaj čudovita. Narahlo sem zavrtela ključ v klju¬ čavnici, odprla vrata in se splazila skozi. „Pred menoj je bil majhen hodnik brez tapet in brez preprog, ki je tvoril na nasprotnem koncu pravokoten ovinek. Za tem vogalom so 213 bila tri vrata zapored in prva ter tretja so bila odprta. Skozi ta odprta vrata se je prišlo v dve zaprašeni in neprijazni sobi, eno z dvema oknoma, drugo pa z enim; bila pa so tako za¬ mazana, da je večerna svetloba le slabo pre¬ hajala skozi šipe. Srednja vrata pa so bila za¬ prta; na zunanji strani je bil preko njih na¬ meščen širok drog od železne postelje, ki je bil na enem koncu vtaknjen v nekak obroč v zidu, na drugem pa privezan z močno vrvjo. Vrata sama so bila seveda zaklenjena, a ključa ni bilo videti. Ta zabarikadirana vrata so očividno pripadala k onemu oknu, ki je bilo zaprto z oknicami, vzlic temu sem pa mogla po svetlobi pod vrati videti, da soba ni bila čisto temna Očividno je bilo v stropu nekako okno, ki je dajalo svetlobo. Ko sem stala tam v hodniku, zrla proti tem čudnim vratom in ugibala, kakšno skrivnost pač morejo zakrivati, sem naenkrat začula v sobi glas stopinj, na medli svetlobi pa, ki je prihajala izpod vrat, sem opazila, da je neka senca hodila mimo njih. Neka divja, nerazumljiva groza me je obšla, mr. Holmes. Moji prenapeti živci so me pustili naenkrat na cedilu, obrnila sem se in tekla proč — tekla, kakor da bi se za menoj iztego¬ vala neka strašna roka ter me hotela ^zgrabiti za krilo. Tekla sem po hodniku, skozi vrata in naravnost mr. Rucastlu v roke, ki je stal zunaj. „,Tako torej,’ je rekel, ,vi ste bili. Zdelo se mi je, da bo tako, ko sem videl vrata odprta/ „,Oh, tako sem se prestrašila!' sem sopihala. ,,,Draga moja mlada gospica! Draga moja mlada gospica!' — ne morete si misliti, kako 214 prijazno in pomirljivo je bilo njegovo vedenje — ,kaj pa vas je tako zelo prestrašilo, moja draga mlada gospica?' „Pa glas mu je bil vseeno nekoliko preveč hinavski. Malo preveč je pretiraval. Zaradi tega sem bila zelo oprezna. ,,,Bila sem tako nespametna, da sem se podala » v ta prazni del hiše/ sem odgovorila. ,Ali pri tej medli svetlobi je tako samotno in prazno, da me je obšla groza in odhitela sem zopet ven na prosto. Oj, tako strašno tiho je tam notri!' „,Samo to?‘ je rekel ter me pozorno po¬ gledal. ,,,Kaj pa mislite?' sem vprašala. „,Čemu pa menite, da zaklepam ta vrata?' Prepričana sem, da tega ne vem.' „,Radi tega, da ne pridejo tja ljudje, ki ni¬ majo nič opraviti. Razumete?' A še vedno se ■mi je kar najbolj prijazno smehljal. ,,,Prepričana sem, ako bi to vedela —' „,No, veste pa sedaj. Ako pa še enkrat pre¬ stopite ta prag —‘ in pri teh besedah se mu je smehljanje izpremenilo v strašno jezo, in gledal me je kakor zlobni duh, ,vas vržem psu.' „Bila sem tako prestrašena, da sama ne vem, kaj serri* storila. Mislim, da sem odhitela mimo njega naravnost v svojo sobo. Nič drugega se ne spominjam, kakor da sem se znašla na po¬ stelji in se tresla po celem telesu. Tedaj pa sem se spomnila na vas, mr. Holmes. Brez vašega sveta mi ni bilo več mogoče tam živeti. Imela sem strah pred hišo, pred gospodarjem, pred 215 gospodinjo, pred posli in celo pred otrokom. Strašno me je bilo strah pred vsemi. Samo ako bi vas mogla preprositi, da bi vi prišli semkaj, potem bi bilo morda zopet vse dobro. Lahko bi seveda zbežala odtod, ali moja radovednost je bila skoraj prav tako velika kakor moja bo¬ jazen. Sklep je bil kmalu storjen. Namenila sem se vam brzojaviti. Dala sem klobuk na glavo, si ogrnila plašč ter odšla na pošto, ki se nahaja kake pol milje daleč; nato pa sem se precej pomirjena vrnila domov. Strašna bo¬ jazen se me je lotila, ko sem se bližala vratom, da ne bi bil morda pes izpuščen; spomnila sem se pa, da je.bil Toller popolnoma pijan in da je on edini v celi hiši, ki je imel nekak vpliv do živali, tako da ga nikdo drugi ni mogel iz¬ pustiti. Srečno sem dospela v sobo in skoraj pol noči prečula od veselja, da vas kmalu vidim. Ni mi bilo težko dobiti dovoljenje, da smem danes v Winchester; vendar moram biti do treh zopet doma, ker gresta mr. in mrs. Ru- castlova nekam na obisk, kjer ostaneta cel večer, tako da moram biti doma pri otroku. Sedaj sem vam povedala vse svoje doživljaje, mr. Holmes, in zelo bi me veselilo, ako bi mi mogli povedati, kaj neki vse to pomeni, pred vsem pa, kaj mi je storiti/' S Holmesom sva kakor očarana poslušala to izvanredno zgodbo. Sedaj pa je moj prijatelj vstal in začel hoditi po sobi gorindol; roke je držal v žepu, na obrazu pa mu je bil videti izraz največje resnobe. „Ali je Toller še vedno pijan?" je vprašal. 216 „Da. Slišala sem, kako je njegova žena pri¬ povedovala mrs. Rucastlovi, da ni mogoče ž njim ničesar začeti.“ „To je dobro. In Rucastlova gresta drevi z doma, kajneda?*' »Da.“ „Ali je morda v hiši kaka klet, ki se dobro in močno zapira ?“ ,,Da, vinska klet.'* „Vse kaže, da ste se vseskozi obnašali kot vrlo in razumno dekle, miss Hunterjeva. Ali menite, da bi vam bilo mogoče še nekaj sto¬ riti? Ne bi vas prosil tega, ako ne bi bil pre¬ pričan, da ste povsem izjemna ženska.“ ,,Bom poskusila. In kaj je to?" „S prijateljem tule prideva v The Copper Beeches ob sedmih. Rucastlovih ob tem času že ne bo več doma, Toller pa ne bo za nobeno rabo. Preostaja nam samo še mrs. Tollerjeva, ki bi morda začela ljudi klicati. Ako jo morete poslati v klet po kako stvar in jo potem tam zapreti, bi nam neizmerno olajšali nalogo." ,,Bom storila tako." ,,Izvrstno! Potem si temeljito ogledamo celo. zadevo. Seveda je v tem slučaju samo ena raz¬ laga mogoča. Vas so vzeli v hišo, da nekoga predstavljate, prava oseba pa je ujeta v oni sobi. To je čisto jasno. Glede te ujetnice nimam niti najmanjšega dvoma, da je to miss Aliče Rucastlova, o kateri so raznesli govorico, da je odšla v Ameriko, ako se prav spominjam. Vas pa so izbrali radi tega, ker ste ji vi po¬ dobni po velikosti, postavi in barvi njenih las. 217 Lase so ji odstrig-li, morda v kaki bolezni, in radi tega ste morali seveda tudi vi dati svoje. Po čudnem naključju ste prišli do njene kite. Tisti človek na ulici je bil brez dvoma njen pri¬ jatelj — morda njen zaročenec — in ker ste nosili dekličino obleko in ji bili tako močno podobni, je bil po vašem smehu, kadar vas je videl, in pozneje po vaših kretnjah prepričan, da živi miss Rucastlova popolnoma srečna in da si ne želi njegovih pozornosti. Psa izpuste ponoči, da bi onemogočili vsak sestanek med njima. Toliko je čisto jasno. Najvažnejše pri celi stvari pa je navada otrokova.“ ,,Kaj za Boga pa ima to opraviti pri celi stvari ?“ sem vzkliknil. „Moj dragi Watson, ti kot zdravnik vedno spoznavaš otrokovo naravo, ako proučuješ nje¬ gove stariše. Ali se ti ne zdi, da je obratno prav tako resnično? Jaz sam sem pogostoma zadobil prvi pravi vpogled v značaj starišev s prouče¬ vanjem njihovih otrok. Narava tega otroka je abnormalno okrutna, in sicer samo radi okrut¬ nosti; najsi pa je podedoval to od svojega sme¬ jočega se očeta, kakor jaz sumim, ali pa od svoje matere, na vsak način ne pomeni to nič dobrega za ubogo dekle, ki je v njihovi oblasti." „Prepričana sem, da imate prav, mr. Hol¬ mes,“ je vzkliknila naša klijentinja. „Na tisoč raznih malenkostij se spominjam, ki me po¬ trjujejo v prepričanju, da ste pravo zadeli. Oh, ne izgubljajmo niti trenutka in ponesimo hitro pomoč temu ubogemu bitju.“ „Oprezni moramo biti, kajti opraviti imamo z zelo navihanim človekom. Do sedmih ne mo- 218 remo ničesar ukreniti. Ob tej uri pa prideva k vam in potem ne bo trajalo dolgo, da raz¬ rešimo to skrivnostno zadevo/' Dobro sva držala besedo, kajti ura je bila ravno sedem, ko sva dospela do The Copper Beeches. Skupina dreves, kojih temno listje se je v svitu zahajajočega solnca svetilo kakor zlikana kovina, je dovolj označevala hišo, tudi ako ne bi miss Hunterjeva smeje stala na pragu. „Ali se vam je posrečilo?" je vprašal Hol¬ mes. Glasen hrušč je bilo slišati nekje spodaj v hiši. ,,To je mrs. Tollerjeva v kleti," je rekla. „Njen mož leži na odeji v kuhinji in smrči. Tukaj so njegovi ključi, ki so duplikati Ru- castlovih." ,,Prav izvrstno ste vse izvršili," je vzkliknil Holmes navdušen. ,,Sedaj nam pokažite pot, da vidimo, kaj pomeni ta temna zadeva." Sli smo po stopnicah navzgor, odklenili vrata, stopali po hodniku in kmalu dospeli do zabari¬ kadiranih vrat, kakor jih je popisala miss Hun¬ terjeva. Holmes je prerezal vrv in odstranil železni drog. Nato je poskusil razne ključe, toda nobeden ni bil pravi. Od znotraj ni bilo slišati nobenega glasu in vpričo te tišine se je Holmesu omračil obraz. ,,Nadejam se, da nismo prišli prepozno," je rekel. „Meni se zdi, miss Hunterjeva, da je bolje, ako stopiva v sobo midva sama brez vas. Watson, upri se s svojimi ramami, bomo videli, ako ne pridemo na ta način dalje.'* 219 Vrata so bila stara in slaba, radi tega so se ta¬ koj udala pred našimi združenimi močmi. Planila sva v sobo. Bila je prazna. V njej ni bilo dru¬ gega pohištva, kakor majhna slamnata postelja, majhna miza in jerbas perila. Okno v stropu je bilo odprto, ujetnice pa nikjer. „Tukaj se je zgodilo neko lopovstvo," je rekel Holmes, ,,ta zlodejec je uganil, kaj na¬ merava miss Hunterjeva in je odpeljal svojo žrtev drugam." ,,Ivako pa?" „Skozi okno. v stropu. Kmalu vidimo, kako se mu je to posrečilo. „Pri teh besedah se je dvignil gor na streho. ,,Oh, da," je zavpil, »tu¬ kaj ob žlebu sloni konec dolge in lahke lestve. Na ta način je svoj namen izvršil." ,,To je nemogoče," je rekla miss Hunterjeva, »kajti te lestvice pri odhodu Rucastlovih ni bilo tam." „Prišel je nazaj in izvršil svoje dejanje. Po¬ vem vam, ta človek je lokav in nevaren. Kar nič se ne bi čudil, ako bi bile njegove stopinje, ki jih slišim na stopnicah. Watson, po mojih mislih bi bilo dobro, ako pripraviš svoj re¬ volver." Komaj je izpregovoril te besede, se je pri¬ kazal med sobnimi vrati zelo debel in okoren človek s težko palico v roki. Ko ga je miss Hunterjeva zagledala, je zavpila in se pritis¬ nila k zidu, Sherlock Holmes pa mu je skočil nasproti. »Vi, lopov!" je zavpil, »kje je vaša hči?" Debeluh se je ozrl, potem pa proti odprtemu oknu v stropu. 220 „Jaz sam vas to vprašam," je zavpil, „vi tatovi! Ogleduhi, tatovi! Ali vas imam, kaj ? V mojih rokah ste. Jaz vam že pomagam!" Obrnil se je in odhitel po stopnicah navzdol, , kakčr je le mogel. „Po psa gre!" je vzkliknila miss Hunterjeva. „Moj revolver je že pripravljen," sem rekel. ,,Bolje je, ako zapremo sprednja vrata," je zaklical Holmes in vsi trije smo pohiteli na¬ vzdol. Komaj pa smo dospeli do veže, smo za- čuli glasno pasje lajanje, nato pa strahovito vpitje in kričanje, ki ga je bilo grozno slišati. Iz nekih stranskih vrat se je opotekaje pri¬ kazal nek postaren človek rdečega obraza in tresočih se udov. „Moj Bog!" je zavpil. ,,Nekdo je izpustil psa! 2e dva dni ni dobil hrane. Hitro, hitro, sicer bo prepozno!“ Planila sva s Holmesom na prosto, Toller pa je hitel za nama. Velika sestradana žival je stala tam na dvorišču in zagrebala svoj veliki črni gobec v Rucastlov vrat, Rucastle pa se je zvijal in kričal na tleh. Skočil sem k živali ter jo ustrelil, da se je kar zvrnila po tleh. Na¬ vzlic temu pa je imela svoje zobe še vedno zakopane v debelem Rucastlovem vratu. Z ve¬ likim trudom smo jih ločili ter odnesli gospo¬ darja - močno ranjenega v hišo. Položili smo ga na divan v družabni sobi, in potem ko smo poslali iztreznjenega Tollerja obvestit o ne¬ sreči njegovo ženo, sem storil jaz vse, kar je bilo v moji moči, da mu olajšam bolečine. Bili 221 smo zbrani okolo njega, ko so se odprla vrata in je v sobo stopila velika, močna ženska. „Mrs. Tollerjeva!“ je zavpila miss Hunter- o jeva. , „Da, miss. Mr. Rucastle me je izpustil, ko se je povrnil, predno je odšel gor proti vam. Oh, miss, kako škoda je, da mi niste povedali, kaj nameravate, kajti lahko bi vam bila po¬ vedala, da je ves vaš trud zaman.“ ,,Ha!“ je rekel Holmes ter jo pozorno gledal. .Jasno je, da je mrs. Tollerjevi več znano o celi zadevi nego vsem drugim." „Da, gospod, v. resnici mi je znano in sem tudi pripravljena povedati." „Potem sedite, prosim, ter nam povejte vse, kar veste, kajti v tej zadevi se nahaja še nekaj okoliščin, glede katerih moram priznati, da so mi še vedno nejasne." „Rada vam pojasnim vse,“ je odgovorila: ,,storila bi bila že poprej, da bi mogla iz kleti. Ako ima policija tukaj opravila, potem vedite, da sem bila jaz edina, ki sem stala vaši pri¬ jateljici ob strani in da sem bila tudi pri¬ jateljica miss Aliče. „Doma ni bila srečna, ta miss Aliče, odkar se je njen oče drugič oženil. Slabo so ravnali z njo in v nobeni stvari se ni smela oglasiti. Vendar se ji pravzaprav v resnici ni godilo slabo, dokler se ni v neki znani hiši seznanila 2 mr. Fowlerjem. Kolikor sem mogla izvedeti, je imela miss Aliče po oporoki svoje lastno premoženje; bila pa je tako mirna in potrpež¬ ljiva, da ga ni nikoli vzela v misel in je vse 222 pustila v mr. Rucastlovih rokah. Ta je vedel, da je varen glede nje, ko pa se je pojavil bo¬ doči soprog, ki bi gotovo zahteval vse, kar mu gre po postavi, tedaj se je njenemu očetu zdelo, da je čas, narediti temu konec. Zahteval je od nje, da mu podpiše izjavo, v kateri iz¬ javlja, da sme on prosto razpolagati z njenim denarjem, ako se ona poroči ali ne. Ker pa tega ni hotela storiti, jo je neprestano mučil, tako da je dobila možganjsko mrzlico in je bila celih šest tednov na smrt bolna. Naposled je okre¬ vala, toda bila je kakor senca in svojih krasnih las ni imela več; v bolezni so jih odstrigli. Vse to pa ni povzročilo nobene izpremembe v nje¬ nem mladem prijatelju, ki ji je ostal zvest, ka¬ kor le more biti človek." „Oh,“ je rekel Holmes, „vaše pojasnilo nam popolnoma pojasnuje celo stvar, kar še pre¬ ostaja, pa menim, da lahko jaz sklepam. Kaj¬ neda, mr. Rucastle se je nato zatekel k temu zaporu ?“ • „Da, gospod." „In je pripeljal miss Hunterjevo iz Londona, da se iznebi neprijetne vztrajnosti mr. Fow- lerja." „Tako je, gospod." „Pa mr. Fowler je bil vztrajen človek, kakor mora biti vsak mornar; oblegal je hišo, se se¬ znanil z vami in vas s pomočjo gotovih do¬ kazov, kovinskih ali pa tudi drugih, prepričal, da so njegove koristi iste kot vaše." „Mr. Fowler je bil kaj prijazen in radodaren gentleman," je rekla mrs. Tollerjeva svečano. 223 „In na ta način se mu je posrečilo doseči, da vašemu možu ni manjkalo pijače in da ga je čakala lestvica, kadar bi vaš gospodar odšel z doma." ,,Prav ste povedali, gospod, ravno tako se je zgodilo." ,,Zavedam se, da vas moramo prositi od¬ puščanja, mrs. Tollerjeva," je rekel Holmes, „ka j ti vi ste nam pojasnili vse, karkoli nam je bilo še nejasnega. Tukaj pa prihajata zdravnik in mrs. Rucastlova, in radi tega, Watson, se mi zdi najboljše, da popeljeva miss Hunterjevo nazaj v Winchester, kajti naš locus standi se mi vidi sedaj nekoliko negotov." Tako se je razrešila skrivnostna zadeva 1 čudne hiše z rdečimi bukvami spredaj. Mr. Rucastle je ostal pri življenju, a ostal je vedno potrt in je živel samo za svojo ljubljeno ženo. Se sedaj živi v tistem kraju, ž njim pa tudi njegova stara služabnika, ki jima je najbrže toliko zna¬ nega iz prejšnjega Rucastlovega življenja, da mu je bilo težko ločiti se od njiju. Mr. Fowler in miss Rucastlova sta se dan po njunem begu v Southamptonu poročila in on je sedaj v državni službi na otoku Mavricij. Kar se tiče miss Violet Hunterjeve, se moj prijatelj v ve¬ liko moje razočaranje ni več zanimal zanjo, od¬ kar je prenehala biti središče enega njegovih problemov, in ona je sedaj voditeljica neke za¬ sebne šole v Walsallu, kjer je dosegla — kakor mislim — precejšne uspehe.